Razkrižje

MISEL DNEVA

"Verovati v Boga, kakor ga poznamo v Stari zavezi in verovati v Jezusa Kristusa, pomeni verovati, da je vsak človek poklican k večnemu življenju." B. sl. Alojzij Kozar

Božja beseda


Vir: www.hozana.si

ANKETA

Kako vam je všeč zamisel, da bi v naši župniji pripravili MISIJON?
  Zelo
  Ni potrebe
  Ne vem
  Kaj je to Misijon?
rezultati anket

Minutka pred mašo

Spoznajmo našo vero v Letu vere

V luči leta vere, smo se na sestanku ŽPS in Ključarjev dogovorili, da s kratkimi odlomki iz Katekizma katoliške cerkve in druge primerne literature, osvežimo poznavanje naše vere. Kratke prispevke bomo prebrali vsako nedeljo neposredno pred pričetkom svete maše. Vse, ki bi želeli pri tem pomagati vabimo k sodelovanju.

______________________________________________________________

 

Nedelja, 17.11.2013

Kako človek ve, da je grešil in kaj človeka pripravi do kesanja?

KKC za mlade točke 312 in 229

Da je človek grešil, ve po svoji vesti, ki ga obtožuje in nagovarja naj pred Bogom prizna svoje napake. Iz tega spoznanja osebne krivde zraste hrepenenje, da bi se poboljšali - to imenujemo kesanje. Dosežemo ga, ko vidimo protislovje med Božjo ljubeznijo in svojimi grehi.  Tedaj smo polni bolečine nad svojimi grehi. Sklenemo, da bomo svoje življenje spremenili in vse svoje upanje stavimo na Božjo pomoč.

Pogosto odrivamo resničnost greha. Nekateri celo verjamejo, da bi morali proti občutkom krivde preprosto le psihološko ukrepati. Toda pristni občutki krivde so pomembni. Bolj kot se bližamo Bogu, ki je sama svetloba, toliko jasneje se pokažejo naše senčne strani. Toda Bog ni svetloba, ki sežge ampak svetloba, ki ozdravlja. Zato nas kesanje priganja, da gremo v svetlobo, v kateri bomo popolnoma ozdravljeni.

 

Nedelja, 10.11.2013

Kaj ukazuje četrta zapoved in kakšna je narava družine v božjem načrtu?

Katekizem Katoliške cerkve, točki 455 in 456

Zapoveduje, da izkazujemo čast in spoštujemo svoje starše in tiste, ki jim je Bog v naš blagor podelil oblast. Mož in žena, združena v zakonu, sestavljata skupaj s svojimi otroki družino. Bog je ustanovil človeško družino in jo obdaril z njeno temeljno zgradbo.

Zakon in družina sta naravnana na blagor zakoncev ter na roditev in vzgojo otrok. Med člani iste družine se vzpostavijo osebni odnosi in prvobitne odgovornosti. V Kristusu družina postane domača Cerkev, ker je skupnost vere, upanja in ljubezni.

 

Nedelja, 3.11.2013

Kaj se ob smrti zgodi z našim telesom in našo dušo in kaj je večno življenje?

Katekizem Katoliške Cerkve, točki 205 in 207

Ob smrti, ločitvi duše od telesa, zapade človekovo telo minljivosti (trohljivosti), medtem ko gre duša, ki je neumrljiva, naproti srečanju z božjo sodbo in čaka, da se bo spet združila s telesom, ko bo ob Gospodovi vrnitvi vstalo spremenjeno. Razumevanje načina, kako se bo izvršilo vstajenje, pa presega zmožnost naše predstave in našega razuma.

Večno življenje je življenje, ki se bo začelo takoj po smrti. Ne bo imelo konca. Pred njim bo za vsakega posebna sodba, izvršena po Kristusu, sodniku živih in mrtvih, in bo potrjena s poslednjo sodbo.

 

Nedelja, 20.10.2013

Druga zapoved - ne skruni Božjega imena

Zakaj Bog hoče, da imamo Njegovo ime za sveto?

Povzeto po Katekizmu katoliške cerkve za mlade, točka 359.

Povedati komu svoje ime je znak zaupanja. Ker nam je Bog povedal svoje ime, je postal poznan in nam po tem imenu zagotavlja dostop do sebe. Bog je čista resnica. Kdor se sklicuje na Božjo resnicoljubnost ali kdor Božjo resnicoljubnost uporablja za izpričevanje laži se hudo pregreši.

Božjega imena ne smemo izgovarjati nespoštljivo. Kajti mi ga poznamo samo, ker nam ga je zaupal. Ime je vendar ključ do srca vsemogočnega, zato je hud prestopek žaliti Božje ime, to sveto ime preklinjati ali v tem imenu dajati lažne obljube.

Druga zapoved je torej varovalna zapoved za sveto nasploh. Kraji, stvari, imena in ljudje, ki so v stiku z Bogom so sveti. Občutje za sveto imenujemo spoštovanje, povezano z Božjim strahom.

 

Nedelja, 22.9.2013

Kakšna je razlika med blaženim in svetnikom?

Povzeto po Jezuitih v Sloveniji

Razlika med blaženim in svetim je v tem, da je blaženi razglašen in čaščen samo v lokalni Cerkvi ali več lokalnih Cerkvah (navadno škofijah ali deželah), svetnik pa po vsem svetu.

Beatifikacija (razglasitev za blaženega) in kanonizacija (razglasitev za svetnika) sta uradna postopka v katoliški Cerkvi, ki ju Cerkev uporablja, da prizna posameznikom posebno zgledno življenje v veri. Ko so tako zbrani vsi zahtevani dokumenti in je potrjen tudi čudež - sprejeti so le nadnaravni dogodki, kot na primer nenadno in stalno ozdravljanje neozdravljive bolezni - se primer preda kongregaciji za svetnike v Vatikanu, da dobi še zadnjo papeževopotrditev, nato pa sledi slovesna razglasitev za blaženega ali za svetnika.

 

Nedelja, 29.9.2013

Kaj vsebuje prva zapoved:

VERUJ V ENEGA BOGA!

Povzeto po KKC, točka 242

Vsebuje, da verujoči ohranja in udejanja tri božje kreposti in se izogiba grehov, ki jim nasprotujejo. Vera se trdno oklepa Boga in zavrača tisto, kar ji je nasprotno, kot na primer prostovoljni dvom, nevera, krivoverstvo, odpadništvo, razkolništvo. Upanje zaupljivo pričakuje blaženega gledanja Boga in njegove pomoči, izogiba pa se obupa in predrznega zaupanja. Ljubezen ljubi Boga nad vse: odklanja torej brezbrižnost, nehvaležnost, mlačnost, naveličanost ali duhovno lenobnost in sovraštvo do Boga, ki prihaja iz napuha.

Nedelja, 15.9.2013

Kateri grehi zelo nasprotujejo zakramentu zakona in kdaj Cerkev dopušča fizično ločitev zakoncev?

Povzeto po KKC točki 347 in 348

Takšni grehi so: prešuštvo; mnogoženstvo, ki je v protislovju z enakim dostojanstvom moža in žene kakor tudi z enostjo in izključnostjo zakonske ljubezni; zavračanje rodovitnosti, ki prikrajša zakonsko življenje za dar otrok; ločitev, ki je v nasprotju z nerazvezljivostjo zakona.

Cerkev dopušča fizično ločitev zakoncev, kadar je njuno sožitje iz zelo težkih razlogov praktično postalo nemogoče, čeprav želi, da se spravita. Vendar dokler sozakonec živi, nista svobodna, da bi sklenila nov zakon, razen če je njun zakon neveljaven in ga cerkvena oblast razglasi za neveljavnega.

 

Nedelja, 8.9.2013

Zakaj k Verouku?

Povzeto po vabilih k vpisu k verouku različnih župnij .

Smisel kateheze vidimo v tem, da otrok ali odrasel, ki je vključen v katehezo, odkrije Boga in svoje življenje vedno bolj oblikuje po Jezusovem nauku ter tako pride do osebne vere v Boga.

Z veroučnimi srečanji otroci skupaj s starši dobivajo osnovno znanje o evangeljskem oznanilu in krščanskem življenju.

Vendar znanje ni prvi cilj veroučnih srečanj. Verouk želi v skupini oplemenititi izkušnjo, ki jo otrok od najbolj nežnih let doživi v svoji družini.

Veroučna srečanja poleg "učenja resnic" uvajajo v molitev in zakramentalno življenje, krepijo medsebojne prijateljske vezi.

Družinsko vzdušje je tisto, ki najprej pripravlja otrokov duh, dušo in telo, da bo zmogel v življenju dati svoj svobodni odgovor.

 

Nedelja, 1.9.2013

Kdo so angeli?

Povzeto po Katekizmu katoliške cerkve za mlade, točka 54 in KKC, točka 60.

Angeli so čisto duhovna bitja, od Boga ustvarjena bitja, ki imajo razum in voljo. Nenehno gledajo Boga iz obličja v obličje, mu služijo, ga slavijo in so njegovi glasniki pri izpolnjevanju njegovega odrešenjskega poslanstva glede vseh ljudi.Angeli niso telesni, niso umrljivi in navadno niso vidni. Stalno živijo v Božji navzočnosti in posredujejo ljudem Božjo voljo ter Božje varstvo.

„Angel,“ je zapisal kardinal Joseph Ratzinger, „je tako rekoč osebna misel, s katero se Bog obrača k meni.“ Obenem so angeli povsem obrnjeni k svojemu Stvarniku. Gorijo od ljubezni do njega in mu služijo noč in dan. Njihova hvalnica se nikoli ne konča. Od Boga odpadle angele Sveto pismo imenuje hudiči ali demoni.

Nedelja, 25.8.2013

Ali lahko Cerkev res odpušča grehe in katare možnosti odpuščanja grehov obstajajo v Cerkvi?

Povzeto po Katekizmu katoliške cerkve za mlade, točki 150 in 151.

Da. Jezus ni le sam odpuščal grehe, ampak je tudi Cerkvi podelil oblast in nalogo, da ljudi osvobaja od grehov. Po duhovnikovi službi človek dobi Božje odpuščanje in tako je krivda popolnoma izbrisana, kot da je nikoli ne bi bilo. Duhovnik to more le zato, ker mu Jezus daje delež svoje lastne božje oblasti odpuščanja grehov.

Osnovno odpuščanje grehov se zgodi v zakramentu Krsta. Po tem je za odpuščanje težjih grehov potreben zakrament sprave - pokore, spovedi. Za lažje grehe se spoved priporoča. Toda tudi branje Svetega pisma, molitev, post in opravljanje dobrih del odpušča grehe.

 

Nedelja, 18.8.2013

Zakaj Cerkev vztraja pri praksi krščevanja otrok in kdo sme krstiti?

Katekizem Katoliške Cerkve za mlade, točki 197 in 198

Cerkev od starih časov vztraja pri krstu otrok. Za to obstaja razlog – preden se mi odločimo za Boga, se je Bog odločil za nas. Krst je torej milost, ne-dolgovan dar Boga, ki nas brezpogojno sprejema. Verni starši, ki hočejo za otroka najboljše, hočejo tudi krst, ki bo otroka rešil vpliva izvirnega greha in oblasti smrti.

Krst otroka predpostavlja, da bodo krščanski starši krščenca uvajali v vero. Krivica je iz napačno razumljene liberalnosti otroku kratiti krst. Kot otroku ne moremo kratiti ljubezni, da se pozneje sam odloči za ljubezen, tako bi bilo krivično, da bi verni starši otroku kratili Božjo milost v krstu. Kot je vsak človek rojen s sposobnostjo govora, govoriti pa se mora naučiti, tako je tudi vsak človek rojen s sposobnostjo verovanja, vero pa mora spoznati. Seveda krsta ne moremo nikomur vsiliti. Kdor je prejel krst kot majhen otrok, ga mora v življenju sprejeti in mu izreči svoj DA, da postane rodoviten.

Normalno podeljujejo krst škofje, duhovniki in diakoni. V sili lahko krsti vsak kristjan, celo vsak človek, tako da vlije vodo na krščenca in govori: »Jaz te krstim v imenu očeta, sina in svetega duha.« Krst je tako pomemben, da ga lahko podeli celo nekristjan! Pri tem mora imeti le namen, da bo naredil to, kar dela cerkev, ko krščuje.

 

Nedelja, 11.8.2013

Ali nam Marija lahko res pomaga in ali smemo Marijo po božje častiti?

Katekizem katoliške cerkve za mlade, točki 148 in 149

To, da Marija pomaga, je izkušnja od začetka cerkve. Milijoni kristjanov pričajo o tem. Že na zemlji se je pri Jezusu zavzemala za druge na primer, ko je ženina in nevesto v Kani Galilejski obvarovala pred sramoto. Ker se njena ljubezen do nas nikoli ne neha, smo lahko gotovi, da prosi za nas v obeh najpomembnejših trenutkih našega življenja – zdaj in ob naši smrtni uri.

Marije ne smemo po božje častiti! Samo Boga smemo častiti po božje. Božje čaščenje pomeni ponižno, brezpogojno priznanje Božje absolutne vzvišenosti nad vsemi ustvarjenimi bitji. Marija pa je ustvarjeno bitje kot mi. Toda Marijo smemo častiti kot mater našega Gospoda. V veri je naša mati, starše pa moramo spoštovati. To je povsem svetopisemsko, saj Marija sama pravi: »Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi (Lk 1,48). Tako Cerkev pozna Marijine romarske kraje, praznike, pesmi in molitve, kot je na primer Rožni venec, ki je v bistvu kratek povzetek evangelija.

 

Nedelja, 14.7.2013

Kako moramo Kristjani ravnati z živalmi?

KKC za mlade, točka 437

Živali so od boga ustvarjena naša sobitja, ki jih moramo ljubiti in se jih veseliti, kot se tudi Bog veseli njihovega obstoja.

Tudi živali so čuteča Božja bitja. Greh je mučiti jih pustiti, da trpe in jih brezkoristno ubijati. Kljub temu pa človek ne sme ljubezni do živali postaviti nad ljubezen do ljudi.

 

Nedelja, 7.7.2013

 

V kakšnem odnosu je Cerkev do Judov in ostalih religij?
Povzeto po Katekizmu katoliške cerkve , točki 135 in 136

 

Judje so 'starejši bratje in sestre' kristjanov, ker jih je Bog najprej ljubil in je najprej govoril njim. To, da je Jezus Kristus kot človek Jud, nas povezuje. To, da Cerkev v njem prepoznava Sina živega Boga, nas ločuje. V pričakovanju dokončnega Mesijevega prihoda smo enih misli.

Judovska vera je korenina naše vere. Judovsko Sveto pismo, ki ga imenujemo Stara zaveza je prvi del našega Svetega pisma. Judovsko-krščanska podoba človeka, čigar etiko zaznamuje deset zapovedi, je temelj zahodnih demokracij.

Cerkev spoštuje, kar je v drugih religijah dobro in resnično. Spoštuje in podpira versko svobodo kot človekovo pravico. Vendar ve, da je Jezus Kristus edini Odrešenik vseh ljudi. Edini on je ''pot, resnica in življenje''.

Kdor koli išče Boga, je nam kristjanom blizu. Posebna stopnja 'sorodstva' obstaja do muslimanov. Tudi muslimani častijo Boga Stvarnika in imajo Abrahama za očeta svoje vere. Cerkev uči, da vsi ljudje, ki brez lastne krivde ne poznajo Kristusa in njegove Cerkve, vendar iskreno iščejo Boga in sledijo glasu svoje vesti, morejo doseči večno zveličanje. Kdor pa je spoznal, da je Jezus ''pot, resnica in življenje'', a mu noče slediti, ne najde zveličanja po drugih poteh.

 

Nedelja, 2.6.2013 – slovesnost prvega svetega obhajila

Kaj je potrebno za prejem svetega obhajila in kdaj je treba prejeti sveto obhajilo?

Povzeto po Katekizmu katoliške cerkve , točki 290 in 291

Cerkev priporoča vernikom, ki se udeležijo svete maše, da prejmejo tudi sveto obhajilo, če so pripravljeni, kakor se zahteva. Cerkev predpisuje to obveznost vsaj o veliki noči.

Za prejem svetega obhajila mora biti človek polno včlenjen v katoliško Cerkev in v stanju milosti, se pravi, da se ne sme zavedati nobenega smrtnega greha. Kdor se zaveda, da je storil velik greh, mora prejeti zakrament sprave, preden pristopi k obhajilu. Pomembni so tudi duh zbranosti in molitve, upoštevanje posta, ki ga Cerkev predpisuje, in telesna drža (kretnje, obleka) kot znamenje spoštovanja do Kristusa.

 

Nedelja, 26.5.2013

Kdo je duhovnik?

Povzeto po Katekizmu katoliške cerkve za mlade, točke 249, 250 in 251.

Kdor je posvečen, prejme dar Svetega duha, ki mu da Sveto pooblastilo in mu ga po škofu podeli Kristus.  Biti duhovnik ne pomeni le prevzeti funkcijo ali službo. S posvečenjem dobi duhovnik podarjeno konkretno moč  in poslanstvo za svoje brate in sestre v veri. Posebej ga cerkev postavi za službe poučevanja, posvečevanja in vodenja.

V stari zavezi so duhovniki videli nalogo v posredovanju med nebeškim in zemeljskim, med Bogom in njegovim ljudstvom. Ker je Kristus edini srednik med Bogom in ljudmi je to duhovništvo dopolnil in dovršil. Po Kristusu lahko posvečeno duhovništvo obstaja le še v Kristusu, njegovi daritvi na križu, Kristusovem klicu in apostolskim poslanstvom.

Katoliški duhovnik, ki deli zakramente ne deluje iz lastne moči ali moralne popolnosti, ampak deluje »in persona Christi – v Kristusovem imenu«. Po njegovem posvečenju v njem raste spreminjajoča, zdravilna in odrešilna Kristusova moč. Ker duhovnik nima ničesar iz sebe, je predvsem služabnik. Razpoznavno znamenje vsakega pravega duhovnika je zato ponižno strmenje nad svojo lastno poklicanostjo.

 

Nedelja, 19.5.2013

Odkod praznik in beseda binkošti in kaj se zgodi na binkoštni dan?

Povzeto po Katekizmu katoliške cerkve točke 134, 731 in 732

Slovensko ime Binkošti izhaja iz nemškega jezika, izvorna beseda v grškem jeziku »pentekoste« pa pomeni petdeseti dan.

V stari zavezi sta bili dve temeljni razlagi binkoštnega praznika. Na začetku je bil to praznik sedmih tednov, praznik  žetve, ko so darovali Bogu prvine žita. Kasneje – in to zagotovo velja za Jezusov čas - pa je praznik obogatil nov pomen: to je bil praznik izročitve Postave in zaveze na gori Sinaj. Z Jezusom ta postava ni več pisana na kamnite ampak na mesene plošča srca ljudi.

Petdeset dni po svojem vstajenju, na binkošti, poveličani Jezus Kristus v obilju razlije duha in ga razodene kot božjo osebo, tako da je sveta Trojica v polnosti razodeta. Poslanstvo Kristusa in Duha postane poslanstvo Cerkve, ki je poslana, da oznanja in razširja skrivnost troedinega občestva.

 

Nedelja, 12.5.2013

Kaj je izvir molitve očenaš in Kako je sestavljena Gospodova molitev?

Povzeto po Katekizmu katoliške cerkve, točki 578 in 587.

Jezus nas je naučil to nenadomestljivo krščansko molitev očenaš, ko ga je eden njegovih učencev nekoč videl moliti in ga prosil: »Gospod, nauči nas moliti«. Bogoslužno izročilo erkve je vedno uporabljalo besedilo Matejevega evangelija 6, 9-13: očenaš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime. Pridi k nam tvoje kraljestvo. Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega.

 

Nedelja, 5.5.2013

Zakaj prva Mojzesova knjiga opisuje stvarjenje kot »delo šestih dni« in zakaj je Bog sedmi dan počival?

Povzeto po Katekizmu katoliške cerkve za mlade, točke 46, 47 in 362

V prispodobi delovnega tedna, ki je okronan z dnevom počitka, se izkaže, kako dobro, lepo in modro je urejeno stvarstvo.

Iz simbolike »dela šestih dni« lahko ugotovimo pomembna načela:

1. Ne obstaja nič, česar ni Stvarnik poklical v bivanje.

2. Vse, kar je, je na svoj način dobro.

3. Tudi tisto, kar je postalo slabo, ima dobro jedro.

4. Ustvarjena bitja in stvari so med seboj odvisne in obstajajo druga za drugo.

5. Stvarjenje v svoji urejenosti in harmoniji odseva Božjo presežno dobroto in lepoto.

6. V stvarstvu obstaja hierarhija: človek je nad živaljo, žival nad rastlino, rastlina nad neživo snovjo.

7. Stvarstvo se bliža velikemu praznovanju, ko bo Kristus svet pripeljal domov in bo Bog vse vsem.

Božji počitek po delu opozarja na dokončanje stvarstva, ki je onstran vseh človeških naporov. Delujoči človek je manjši partner svojega Stvarnika, vendar svetá s svojim trudom ne more odrešiti. Cilj stvarstva je »novo nebo in nova zemlja«, in sicer po odrešenju, ki nam je podarjeno. Tako stoji nedeljski počitek, ki je predokus nebes, višje kot delo, ki nas nanj pripravlja. To je neke vrste opomin za vse ljudi, da prekinejo z delom in si oddahnejo. Celo hlapci so praznovali ta dan počitka. Ta dan je torej praznik človekove svobode in na ta dan si lahko človek odpočije.

 

Nedelja, 28.4.2013

Zakaj izrečemo AMEN k izpovedi svoje vere?

Povzeto po Katekizmu katoliške cerkve za mlade, točka 165

Beseda AMEN izvira iz hebrejske besedne družine in pomeni hkrati VEROVATI in tudi TRDNOST, ZANESLJIVOST in ZVESTOBO. »Kdor izreče AMEN doda svoj podpis«, je besedo slikovito opisal sveti Avguštin. V drugem pismu Korinčanom pa beremo: »Vse Božje obljube imajo v njem svoj DA. Zato se po njem prek nas dviga k Bogu v slavo tudi naš AMEN!«

AMEN oziroma tako je, k izpovedi svoje vere lahko izrečemo zato, ker nas je Bog postavil za priče vere. Kdor izreče AMEN, veselo in svobodno pritrdi Božjemu delovanju v stvarjenju in odrešenju.

Ta neomajni DA, lahko izrečemo le, ker se je Jezus v smrti in vstajenju za nas izkazal za zvestega in zanesljivega. On sam je človeški DA vsem Božjim obljubam in tudi dokončni božji DA nam.

 

Nedelja, 21.4.2013

Kako je zgrajena katoliška Cerkev, v čem je poklicanost laikov in zakaj Cerkev ni demokratična organizacija?

Povzeto po Katekizmu katoliške cerkve za mlade, točke 138,139 in 140

Vsak kristjan ima nalogo, da s svojim življenjem pričuje za Evangelij. Toda Bog hodi z vsakim človekom po njegovi poti. V cerkvi tako obstajajo Laiki in Kleriki. Kot Božji otroci imajo enako dostojanstvo. Imamo enakovredne, vendar različne naloge.

Kleriki  predstavljajo stan posvečenih v cerkvi. Ime izhaja iz grške besede KLEROI in označuje pastirja.

Kleriki imajo službe vodenja cerkve, poučevanja in posvečevanja. Te naloge si ne more nihče lastiti, ampak mora Gospod sam človeka poklicati in poslati ter mu po posvečenju dati na pot Božjo moč.

Laiki predstavljamo splošni stan v cerkvi, torej krščeni, ki pripadajo Božjemu ljudstvu vendar nismo posvečeni. Ime izhaja iz grške besede LAÓS, ki označuje ljudstvo.

Laiki nismo kristjani drugega razreda, saj smo deležni Kristusovega duhovništva po skupnem duhovništvu. V cerkvi prevzamemo službe ministriranja, branja beril, petja, se damo na razpolago kot voditelji skupin ali animatorji, sodelujemo v župnijskem pastoralnem in gospodarskem svetu, kot ključarji, delivci obhajil ter drugih službah in skupinah znotraj župnije in škofije.

Laiki smo poslani, da se angažiramo v družbi, da lahko Božje kraljestvo raste med ljudmi. Laiki skrbimo zato, da ljudje v našem okolju – v družini, šoli, vzgoji, poklicu, spoznajo in vzljubijo evangelij in Kristusa. S svojo vero oblikujemo družbo, gospodarstvo in politiko.

Cerkev ni demokratična organizacija saj je načelo demokracije, da vsa oblast izhaja iz ljudstva. V cerkvi pa vsa oblast izhaja iz Kristusa. Zato je cerkev zgrajena hierarhično. Beseda hierarhija izhaja iz grških besed hierós in arché in označuje sveti izvor oziroma stopničasto zgradbo Cerkve navzdol od Kristusa, od katerega izhaja vsa oblast in avtoriteta.

 

Nedelja, 13.4.2013

Kaj pomeni beseda cerkev?

Povzeto po Katekizmu katoliške cerkve točka 147,

Označuje ljudstvo, ki ga Bog sklicuje in zbira z vseh koncev sveta, da bi sestavljalo zbor tistih, ki po veri in krstu postanejo božji otroci, Kristusovi udje in tempelj Svetega Duha.